Partnerstvo, ki vodi do boljših prodajnih rezultatov

Vsako podjetje je prej ali slej postavljeno v položaj, ko mora na trgu delovne sile poiskati nov prodajni talent. Ali pa usposobiti obstoječega, da dosega boljše prodajne rezultate. V tem procesu je nujno, da se prodajni in HR oddelek strinjata, kakšne prodajnike bosta poiskala oziroma na kakšen način je potrebno usposobiti prodajnike, ki so že v podjetju, da bodo pri svojem delu uspešnejši. Raziskava Chally Group Worldwide pa razkriva, da se to, da bi prodajni in HR oddelek delovala uglašeno dogaja bolj poredko. Posledice nepravilne izbire prodajnika so jasne: nedoseganje ciljev, čemur sledi neskončni krog rekrutiranja novih prodajnikov, porablja se ogromno sredstev in časa, (pravega) napredka pa ni. Hitre rešitve za dvig prodajne uspešnosti velikokrat obljubljajo preveč in ravno tolikokrat prinesejo premalo. Nekaj je seveda potrebno narediti, a za to, da bo podjetje v prihodnje bolj učinkovito pri pridobivanju, uvajanju in zadrževanju pravih prodajnikov, morata sodelovati prodajni in HR oddelek. V nadaljevanju o petih korakih, v katerih lahko prodajni in HR oddelek poskrbita za to, da bodo prodajni rezultati podjetja še boljši.

Prvi korak je razumevanje prodajne strategije, šele nato si je možno ustvariti predpostavke o značilnostih prodajnikov, novih in obstoječih. Ključna vprašanja, na katera podjetja morajo najti odgovore, če želijo dvigniti prodajno uspešnost, so:
  1. Katero je pravo število in tip prodajnikov, ki so sposobni skrbeti za kupce in potencialne kupce;
  2. Kako velik je potencial na trgih? Ta podatek nam razkrije obseg investicije - koliko ljudi, v kakšnih vlogah in na katerih lokacijah?
  3. Kakšne prodajnike potrebujemo, kje jih naj najdemo, kako jih naj pridobimo in kako jih naj usposabljamo?
  4. Kakšen je trg, kakšna je splošna ekonomska klima?

Odgovori na ta ključna vprašanja so pravzaprav spremenljivke, ki jih je potrebno upoštevati, ko na prodajno strategijo “pripnemo” prodajne vire podjetja. Najbolje je seveda, da se prodajni viri - torej prodajniki ali prodajna ekipa - kar najbolje pokriva s strategijo. Če med prodajnim in HR oddelkom dialoga o teh temah ni, potem so prodajni rezultati v najboljšem primeru vprašljivi; prodaja se po prenizki ceni, ne odkriva se pravih priložnosti, ne nadzoruje se procesa prodaje, ipd. Zelo nevarno je, če v takšnih primerih pride do prenašanja odgovornosti z oddelka na oddelek - prodajni oddelek verjame, da HR enostavno ne razume našega posla, HR oddelek pa verjame, da prodaja pač ni bila dovolj jasna glede tega kaj potrebuje.

Struktura prodajnega procesa Produs

Nujni drugi korak v procesu tesnega sodelovanja med obema oddelkoma je razumevanje tipov prodajnih vlog, ki jih podjetje potrebuje in kako bodo ljudje v teh vlogah sodelovali med sabo. Niso vse prodajne vloge iste. Skrbnik ključnih kupcev (KAM) je osredotočen na to, kako povečati prodajo pi obstoječem kupcu. Prodajnik pa se osredotoča na iskanje, targetiranje in pridobivanje novih kupcev. Rezultati zgoraj omenjene raziskave, ki je bila opravljena na vzorcu več kot pol milijona prodajnikov, kažejo, da posameznik, ki je blestel v neki prodajni vlogi, ni nujno, da bo enako uspešen v ostalih prodajnih vlogah. Le 30 % tistih, ki so zelo dobri pri pridobivanju novih kupcev, bi naj bilo uspešnih tudi v vlogi skrbnika ključnih kupcev (KAM).

Če sta se prva dva koraka “ukvarjala” bolj s tem, kako najti prave prodajne talente, pa je tretji korak velikokrat neizkoriščena možnost, da se ljudem, ki so že v podjetju, najde prave prodajne vloge. HR oddelek lahko tu odigra zelo pomembno vlogo, saj ima znanje in orodja, ki mu omogočajo, da opravi analizo o tem, ali so trenutne prodajne vloge razdeljene optimalno. Objektivno ovrednotenje prodajnega osebja v podjetju ima lahko takojšnje učinke - posameznikom se najdejo primernejša delovna mesta, dolgoročno pa se učinki kažejo v tem, da je možno načrtovati karierni razvoj oziroma delovno mesto vsakega izmed zaposlenih (prodajnikov) v podjetju.

Četrti korak ima svoje temelje v praktičnih izkušnjah. Rezultati raziskave Chally Group Worldwide na vzorcu 900 prodajnikov razkrivajo sledeče:
  1. 20 % najboljših prodajnikov ustvari 52 % prihodkov od prodaje;
  2. 60 % povprečnih prodajnikov ustvari 45 % prihodkov od prodaje;
  3. 20 % najslabših prodajnikov pa ustvari vsega 3 % prihodkov od prodaje.

vir: Axiom Consulting Partners


A domala v vseh podjetjih se dogaja to, da se največ časa posveča upravljanju najboljših in najslabših, na tiste povprečne pa se pozablja. A največji finančni učinek se doseže, če se istočasno “nagovarja” vse prodajnike, ne glede na njihovo uspešnost. Kako se to da narediti? Za tiste v sredini - ne pozabimo, teh je kar 60 % - je prvi korak uvedba discipliniranega prodajnega procesa. Ta bo hitro prinesel izboljšanje rezultatov. Ker govorimo o levjem deležu prodajnikov v povprečnem podjetju, bo tudi zmerno izboljšanje prodajnega rezultata vsakega izmed njih, imelo konkreten vpliv na celotno poslovanje podjetja. Prava priložnost za izboljšanje prodajnih rezultatov se skriva v usposobitvi in premiku povprečnih prodajnikov na višjo raven in dvigu učinkovitosti celotne prodajne ekipe z: (1) zamenjavo slabih prodajnikov s povprečnimi in/ali nadpovprečnimi; (2) investiranjem v in razvojem povprečnih in nadpovprečnih prodajnikov; (3) podporo prodajnim zvezdam.

Peti korak v procesu izbiranja, razporejanja in zadrževanja pravih prodajnih talentov je dokaj preprost. Tistim, ki delajo v prodaji bi naj bil dovolj velik motivator denarna kompenzacija za uspešno pridobljene posle. A razmišljati o prodajnikih zgolj v teh okvirih bi bilo poenostavljeno. Nujno je, da prodajni in HR oddelek skupaj najdeta odgovora na vsaj dve vprašanji. Prvo je, kaj je tako posebnega, ali če hočete, privlačnega, da nekdo želi delati za vaše podjetje. Drugo pa je, kaj lahko vaše podjetje ponudi, da pritegne in zaposli prave prodajne sile in zadrži obstoječe.

Taka, dokaj obrabljena fraza je, da je prodaja motor rasti večine podjetij. Ena izmed najbolj vrednih storitev, ki jo lahko HR oddelek ponudi svojim kolegom v prodaji je ta, da pritegne, razporedi, usposobi in zadrži prave prodajnike.

LinkedIn ima vsako sekundo dva nova uporabnika

Ko se pogovarjamo o B2B marketingu, radi pravimo, da se odgovori skrivajo v strokovnosti.
Ciljni publiki bi radi svoje podjetje predstavili kot vodilno na področju, kot tisti vir, h kateremu se gre po znanje in izkušnje – z eno besedo, kot strokovnjaka.

Seveda, to se da doseči s strateškim marketingom samega podjetja – ampak pozicionirati svoje podjetje kot strokovnjaka na nekem področju, je enostavneje, če lahko izpostavite tudi strokovnost vsakega od vaših zaposlenih.

Na koncu pridemo do zaključka: vsak zaposleni v vašem podjetju potrebuje lastno osebno blagovno znamko.


Kombinirana moč njihovih osebnih blagovnih znamk povzdigne vaše podjetje in zacementira njegov položaj kot strokovnjaka precej hitreje kot če bi se posluževali zgolj marketinga podjetja kot celote. Ključ je v tem, da blagovno znamko podjetja plemenitijo zaposleni z osebnimi blagovnimi znamkami.

Ustvariti osebno blagovno znamko ne bi smelo biti preveč zahtevno opravilo; vi in vaš tim ga imate pravzaprav pred nosom: nekateri ga že imate, a niste aktivni, drugi ga še nimate – gre za LinkedIn profil.

A je za namena ustvariti osebno blagovno znamko in trženja vašega B2B podjetja potrebno več kot le objaviti opis dosedanjih delovnih izkušenj.

Na tej povezavi si lahko preberete, kaj potrebujete za to, da boste z vašim LinkedIn profilom pokazali kakšen strokovnjak ste vi in vaše podjetje.

Delegiranje nalog ali odgovornosti?

Uspešno delegiranje - bistvo uspešnih menedžerjev

Ves čas delamo s firmami in šefi in večkrat se srečamo s ponavljajočim problemom pojmovanja odgovornosti. Dejstvo je, da bolj kot razmišljaš, debatiraš in bereš o tej temi, bolj kompleksna postaja. In posedlično te kar mine, da bo o tem kaj napisal. Predvsem pa zato, ker veš, da ne boš uspel zadeve celovito obdelati, temveč se boš dotaknil le enega delčka.


Še najbolj obvladljiv pogled na problematiko odgovornosti - bodisi za rezultate ali izboljšave ali iniciative - je koncept delegiranja. Že za to področje vemo, da nam neprestano ostajajo rezerve za izboljšave. Praktično še nisem srečal osebe, ki bi verjela, da je odlična v delegiranju.


Tudi v prodaji ima uspešno (oz. neuspešno) delegiranje odmeve epskih razsežnosti. Za nas, management svetovalce, ki to lažje in bolje vidimo z našim neobremenjenim pogledom od zunaj, to pogosto predstavlja tako del vsakega problema podjetja, kot tudi del rešitve.



Kdo je za nek rezultat odgovoren, katere odgovornosti lahko prenesemo, delegiramo in ali so le-te bile pravilno delegirane? Je vodja pod direktorjem resnično seznanjen z odgovornostjo, s cilji? Je sposoben prevzeti to odgovornost? Je način sodelovanja z nadrejenim v skladu s tem prenosom odgovornosti?
 


Pogosto imamo tudi problem, da imamo samo eno besedo za odgovornost (en. responsibility in accountability), ki naj bi pokrivala dva zelo različna pomena, "mi smo odgovorni za naš uspeh" in "ti si odgovoren za ta konkreten rezultat". Tudi SSKJ ima 5 pomenov te besede - in to je rahlo neugodno za business. Če pa pogledamo še naše družbeno-politično dogajanje, se tudi lahko le nasmehnemo. In prav pri slednjem je eden redkih konsenzov v naši družbi - da manjka odgovornosti.


Dejstvo je, da ko se firma razvija in raste, bodisi po velikosti ali po kompeksnosti delovanja, jih najpogosteje vidimo zastati na področju razvoja posameznih poslovnih funkcij in s tem povezan middle-management. Vse to skoraj vedno izvira iz nesposobnosti oz. neustreznega delegiranja. Prodajna funkcija ni nikakršna izjema, pri tem problemu morda celo prednjači.


Niz člankov govori o osnovnih pravilih uspešnega delegiranja. Tu je en primer "Brian Tracy - How To Delegate The Right Tasks To The Right People". Že to je kar težko spraviti v REDNO prakso. Temu pa sledi še velika dilema kaj delegirati in česa ne:
  • ali je direktor odgovoren za rezultat prodaje;
  • kaj mora delegirati;
  • kje so meje te odgovornosti?


Zunanji "pomočniki", svetovalci se pri vpeljavi izboljšav še najpogosteje srečujemo z dilemo: kdo je odgovoren za izboljšave?

Kot je to lahko po eni strani filozofska debata, smo lahko veliko bolj pragmatični in kar izhajamo iz pravil uspešnega delegiranja, med katerimi je tudi tisto, da lahko delegiramo le tisto, za kar je nekdo usposobljen. Tako da lahko rečemo, da vpeljava izboljšav ni nujno tista, ki jo delegiramo vodji prodaje, če je le-ta bolj močan na operativnem in manj na inovativnem področju. In tu ni težav, dokler je to jasno skomunicirano in je določena razmejitev odgovornosti. Tudi direktorji se ne bi smeli preveč obremenjevati, če vidijo potenciale, ki jih njihov vodja ne vidi. Ni nujno, da so vodje (že danes) kopije direktorja. Kot tudi v primerih, kjer je direktor hkrati ustanovitelj podjetja (začetni podjetnik), je logično, da njegov vodja prodaje ne bo enak podjetnik ali pa enakega podjetnega duha. Ima pa druge prednosti. Vsekakor poskrbite, da razjasnite odgovornosti in dobro delegirate, kar morete in ne tisto, kar bi želeli, pa še ne gre.

Imate odlično rešitev - ali tudi stranke menijo tako?

Slovenija je polna podjetij z odličnimi produkti in rešitvami, ki lahko stranki ogromno omogočijo, so edinstvene in z veliko dodano vrednostjo. A žal to pogosto ni dovolj. Dober produkt še ni zagotovilo, da ga bomo uspeli prodati, še manj pa da ga bomo prodali za pravo ceno.

Samo če razumemo posel stranke, lahko vemo, kako jim bodo koristile naše rešitve. Celo več, lahko tudi izračunamo koliko bo finančnih efektov in to je ključno za dobro prodajo.

Vzemimo za primer, da je Magna naš kupec (Magna International je vodilni Tier 1 dobavitelj v avtomobilski industriji). Če mi vemo za kateri posel se borijo pri BMW-ju in kaj oni rešujejo s tem BMW-ju, bomo veliko lažje razumeli, kaj jim z našo rešitvijo lahko omogočimo. Še več, če vemo s kakimi problemi ali izzivi se pri tem srečujejo, in da jim določen izziv celo ogroža pridobitev tega posla, potem lahko tudi ovrednotimo kako pomembna je naša rešitev.

Jasno je, da moramo razumeti tudi našo rešitev. A ne bomo je prodali za pravi denar in s pravo uspešnostjo, če ne bomo poznali strankinega posla in njenih izzivov.

Tudi v Atolu se moramo poglabljati v industrije naših kupcev. Na srečo to zmoremo, saj imamo v vsaki branži tudi po 10 projektov. Vemo pa, da prodajnik ne more poznati problematike branže, brez da obvlada prodajne tehnike in pravilen prodajni pristop, ki je bolj fokusiran na spraševanje in razumevanje izzivov ter šele v drugi fazi na predstavljanje naših produktov in sposobnosti.

Več o poznavanju potreb strank si lahko preberete na tej povezavi.

Investiramo v prodajne treninge, kje pa so rezultati?

Ko govorimo z direktorji in šefi prodaje, nam večkrat povedo, da so že imeli več izobraževanj prodajnikov ali celo svetovalce za prodajo v hiši. Cilj je bil seveda izboljšati rezultate ekipe. Predavanja ali delavnice so bile zanimive, predavatelj ali svetovalec poln dobrih idej in nasvetov, celo iz prakse. A vendar, čez čas ugotovijo, da se rezultati dejansko niso bistveno izboljšali, težave ostajajo podobne, odlične delavnice so le še bled spomin.

Kaj se zgodi? Povsem običajna zadeva - ideje, nasveti in odlične tehnike pač ne gredo same v vsakodnevno prakso prodajnikov, niti to lahko izvedejo prodajniki ali vodje sami. To je podobno, kot bi razvojni oddelek razvil nov izdelek in prototip prinesel v proizvodno halo in pustil, da ga delavci tam sami začnejo proizvajati. Ne bo šlo, ne?

Za boljše prodajne rezultate moramo izboljšave vpeljati na strokoven način, ki ga v grobem sestavljajo naslednji obvezni elementi:

  1. Selekcija - timska izbira omejenega števila izboljšav oz. tehnik, ki bodo imele največji učinek, ko jih vpeljemo v prakso (manj je več)
  2. Aplikacija - prilagoditev izbranih tehnik na naš obstoječi prodajni pristop in kupce z izdelavo konkretnih pomagal za izvajanje v praksi (primeri stavkov in vprašanj, tabele ugovorov in odgovorov, primeri izračunov ipd.)
  3. Operativni načrt - vodja mora iz letnih (višjih) ciljev razdelati operativne cilje, da imajo vsi prodajniki določeno število aktivnosti, ki jih morajo narediti na teden ali celo dan (število klicev, sestankov, ponudb, vrednosti naročil ...)
  4. Coaching - Nenazadnje pa morajo vsi dobiti neko količino coachinga, ki pomaga posamezniku spremembo vpeljati v svoje delo. Vodjem pogosto za to zmanjka časa, brez tega pa ne gre.

Za konec se spomnimo, da je prodaja bojna fronta, kjer se bije najtežji boj, izboljšanje prodajnih rezultatov pa je za večino podjetij najbolj želena sprememba. Naivno bi bilo pričakovati, da bo neko izobraževanje, par delavnic ali predavanj še tako izkušenih strokovnjakov opravilo naše delo. Ključni del je izboljšave uspešno vpeljati v vsakdanjo prakso prodajnikov. Za to je potreben strokoven pristop. Našteto zgoraj so členi v verigi, pazite, velja pravilo najšibkejšega člena.

Kateri od teh elementov se vam zdi najpomembnejši, napišite. Bi katerega dodali?

Za najboljše običajni prodajni pristopi niso pravi!

Če ste kliknili na naslov, sklepam, da se z naslovom nekako strinjate. Preden nadaljujete z branjem, naj povem, da želim govoriti o prodaji podjetjem, t.i. B2B prodaji in ne prodaji potrošnikom. Bi pa prevedel naslov v bolj točne pojme:
  • Za najboljše = podjetja, ki dandanes uspejo rasti in pridobivati nove, globalne, donosne in strateško primerne kupce ali bolje partnerje
  • običajni prodajni pristopi = t.i. "klasičen" način prodajanja, ponujanje produktov z domnevno boljšimi lastnostmi in/ali nizkimi cenami - značilen za prodajanje produktov fizičnim osebam oz. za prodajo podjetjem izpred >20 let
  • niso pravi = taka prodaja je vse bolj neuspešna in ne tvori dolgoročnih partnerstev na temelju višje dodane vrednosti in posledično ne uspe zagotavljati razvoja podjetja.
In v tem zadnjem je ključni izziv za številna slovenska podjetja. Svoje bogato znanje in za naše ljudi značilno požrtvovalnost prepoceni prodajajo. Svoje pogosto visoke dodane vrednosti, v smislu koristnosti njihovim strankam, ne vnovčijo. Pa bi jo, za zagotavljanje razvoja oz. vsaj ohranjanje svoje strokovnosti in s tem obstoja, morali!

Razlika med B2B in B2C prodajo


Zakaj se želim dotakniti te primerjave v tem kontekstu? Ker veliko B2B podjetij prodaja svoje izdelke ali storitve podobno kot v B2C, na t.i. "produktno-centričen način". Razlagajo lastnosti in prednosti proizvoda, če pa to ne zaleže, se pa zatečejo k ugodni ceni. No, za njihovo podjetje ta, seveda, sploh ni ugodna.

Ravno v specifikah B2B prodaje pa se skriva veliko pasti, ki nam onemogočajo uspešnost, bodisi da poslov ne dobimo, ko bi jih lahko ali pa da jih za slabo ceno. 

Poglejmo nekaj teh odločilnih specifik.

Odločevalski proces in odločevalci


Tudi v B2B sicer kupujejo ljudje, a teh je več, kupuje skupina ljudi, formalno in neformalno(!) povezanih v kompleksno organizacijsko strukturo. Izkušeni bralci veste, kako pomembno je to, kako pogost vzrok za neuspeh je nerazumevanje teh odnosov. Še posebej, ko želimo pridobiti novega kupca. Kar spomnite se stranke, ki jo najbolje poznate. Koliko teh podrobnosti poznate, kdo je komu kaj, kdo vpliva, odloča in podpisuje. Kdo koga posluša in predvsem, kdo je komu nasprotnik! Čimveč tega moramo v zvezi z našim potencialnim novim poslom spoznati pri novih kupcih

Prodaja produktov/storitev in prodaja rešitev


Za nekatere je to tudi že zlajnana debata. Pa res razumemo bistvo? V B2B je skoraj vse proizvode/storitve potrebno prodajati kot rešitev iz vsaj treh razlogov:
  1. če pravilno prodajamo rešitve poslovnih problemov, bomo s kupcem skupaj razumeli pravo vrednost našega proizvoda in prodali tudi neotipljivi del, znanje, know-how, prilagodljivost -- za pravo ceno, ki omogoča razvoj.
  2. če prodajamo nekaj kot rešitev, bomo uspešneje izpodrinili obstoječega dobavitelja, od katerega smo boljši. To je namreč skoraj vedno potrebno pri pridobivanju novega kupca. Samo tako bodo kupci videli, da je potrebno in se jim splača iti v sicer naporno, drago in predvsem neželeno spremembo.
  3. in nenazadanje, če vzpostavimo prodajanje rešitev, kot način prodaje našega podjetja, se bomo s kupci pogovarjali na svetovalen način, kot partnerji in z njimi snovali nove rešitve, definirali potrebe. Samo tako si bomo zagotovili tesen stik s kupcem, nove izzive, ki bodo zahtevali naš razvoj, posledično pa stalno rast dodane vrednosti in dolgoročen razvoj (beri obstoj).

Kompleksna in "hitra" prodaja


Ko kupujejo podjetja, se odločajo kompleksno in v primerjavi z B2C, neprimerno dalj časa. Zato je ideja, da se bo nek posel sklenil na podlagi povpraševanja in dobro pripravljene ponudbe, morda še z razlagami o ponudbi nabite prezentacije, milo rečeno, zgrešena. No, skrivnost je v "dobro pripravljeni ponudbi". Jaz konkretno vedno trdim, da zmaga najbolje pripravljena ponudba. A pri tem v mislih nimam obsežnega, z veliko (ali bognedaj z malo!) truda pripravljenega dokumenta, ki ga prodajnik celo zgolj pošlje neki osebi (nabavniemu referentu?).

Katera ponudba zmaga


Za dobro ponudbo je potrebno ugotoviti, kdo kupuje v organizaciji, kdo odloča in po kakšnih postopkih in kriterijih. Poleg teh, bolj ali manj formalnih dejstev, pa je potrebno vsaj delno razumeti tudi neformalna, ali osebna dejstva in potrebe. Od vseh vključenih. To zahteva dobre sestanke in veliko spraševanja (beri poslušanja). 
Ko prodajnik ve vse, lahko mirno pripravi zmagovito ponudbo, ali pa, tudi pametno, k ponudbi sploh ne pristopi in to profesionalno obrazloži - podjetju pa prihrani veliko truda in časa, ki se ga vloži v boljšo priložnost. Skratka, obvlada!

To je samo nekaj specifik, ki pomembno odločajo o uspešnosti prodaje, ki jo potrebujejo sodobna uspešna podjetja.

Obstajajo konkretne, preverjene, praktične rešitve


Znajo Vaši prodajniki odkriti oz. še pomembneje - obvladati vse to, ko pridobivajo nov posel? Ste jih usposobili za to? Imajo orodja?
B2B prodaja je strokovna dejavnost, ki ima konkretne tehnike, orodja in za uporabo teh povezana praktična usposabljanja. Za vse zgoraj našteto se prodajnike lahko organizira in usposobi - podobno kot ljudi v razvoju ali proizvodnji.
Pogosto investiramo tudi deset tisoč evrov za pridobivanje samo enega posla, za naše podjetje pa so posli včasih vredni več deset ali sto tisoč evrov. Prodajnike morate usposobiti za obvladovanje B2B prodaje in ne samo pisanje ponudb in predstavitve!

Pa tu bi spet dodal: če že vsi pravijo, da je lažje izdelati, kot prodati - kam bi torej morali investirati letošnji budget za izboljšanje poslovanja?

Dragi bralec oz. bralka, lepo te vabim, da se povežeš z mano na http://si.linkedin.com/in/bmertelj/ .


Pri prodaji vam zunanji ne morejo pomagati ... Je to res?

Pri našem delu smo vsakodnevno v stiku s prodajnimi direktorji in vodji prodaj. Verjetno v tem trenutku ni ekipe, ki bi bila več v stiku s slovenskimi prodajniki - praktično ni proizvodnega podjetja, s katerim še nismo sestankovali.

In kar je najbolj zanimivo: večino pogovorov z vodji prodaje bi lahko strnili v naslednje alineje:
  • situacija na trgu je na splošno zelo težka; 
  • težave imamo seveda tudi v prodaji; 
  • ker je prodaja povezana z našo ponudbo, mislimo, da so to za nas specifične težave; 
  • samo mi jih znamo rešti probleme v naši prodaji. 
Največkrat slišane težave pa so, da prodajniki z obstoječim načinom prodaje ne uspejo: 
  • zainteresirati novega kupca; 
  • prodati prednosti naše ponudbe in upravičiti višje cene za boljšo kvaliteto; 
  • najti in nagovoriti pravih odločevalcev. 
Težave v prodaji so torej interna stvar podjetja, pri kateri nekdo od zunaj absolutno ne more pomagati. Približno tako kot problemi v družini ali v partnerstvu. Vendar če je res tako - zakaj so si problemi v prodaji med seboj tako zelo podobni? 
    
Odgovor je jasen - ker niso specifični. Ne glede na branžo, storitev ali ponudbo - težave, ki jih ima v prodaji eno podjetje, ima v istem trenutku več sto (če že ne tisoč) podobnih podjetji.
    
In za njih obstajajo preizkušene strokovne rešitve, katere se da prilagoditi na situacijo v podjetju in specifike v prodajnih procesih. To vemo, ker jih že več kot 8 let uspešno implementiramo v slovenska SME podjetja. 
  
Če vas zanima, kako so nekatera podjetja z našo pomočjo izboljšala prodajo in kakšni so bili finančni učinki, nam samo pišite in v stavku ali dveh opišite, katera prodajna problematika bi vam bila zanimiva. Poskusili vam bomo pokazati, kaj smo v taki situaciji že naredili v praksi.