Ali so vaši komercialisti samo odvečen strošek?

Troje hitrih vprašanj za vodje prodaj:
  • Kaj je glavna zadolžitev vaših komercialistov?
  • Kako komercialist prinaša podjetju dobiček?
  • Kaj bi se zgodilo, če bi odpustili vse vaše komercialiste?

Vprašanja so zato, ker prodajni komercialisti največkrat nimajo definirane svoje vloge v podjetju. Kljub temu, da imajo številna B2B podjetja v svoji prodaji "komercialiste" pa ista B2B podjetja mnogokrat ne vedo, zakaj sploh imajo komercialiste. Ker posledično tudi komercialisti sami ne vedo, zakaj so v podjetju in kaj je njihovo poslanstvo, le-tega tudi ne izpolnjujejo.

Kaj pa pravzaprav sploh pomeni "komercialist"? Kaj o komercialnosti pravi SSKJ:

komercialen komerciálen -lna -o prid. (ȃ)
  1. nanašajoč se na nakup in prodajo blaga
  2. nav. ekspr. namenjen za prodajo, trgovanje
  3. publ. narejen tako, da se dobro, uspešno prodaja


Komercialist ima torej tudi po SSKJ-ju močno vezo s prodajo. Prodaja, sploh B2B, pa ima močno vezo z direktnim kontaktiranjem potancialnih priložnostih, neprestanim stikom s trgom, poznavanjem ključnih segmentov kupcev, pridobivanju dostopa do odločevalcev (decision makerjev), mreženjem, pridobivanjem prodajnih sestankov, pogajanju za ceno ....


Ali to vaš "komercialist" ve? Mu je kdo to razložil in ga vpeljal v proces? Ste ga opremili s potrebnim znanjem in orodji, ki mu bodo omogočala uspešno doseganje ciljev? Če bi vse to znal - bi še bil komercialist?

Je torej krivda komercialista, da velikokrat ne ve najbolje, zakaj je pravzaprav na plačilni listi podjetja... ... ali je krivda vodje, da komercialist nima definiranih nalog in izdelanih orodij, ki bi mu omogočala izpeljati te naloge?


Gal Kočer,
Vodja razvoja trga

Odpor do sprememb je normalna stvar



Vam je poznan ta scenarij?
Vložili ste ogromno časa in denarja v vpeljavo novega sistema ali procesa, za katerega ste usposobili vse ljudi in jim z njim, po vašem mnenju, "olajšali življenje". Potem pa še toliko mesecev kasneje ljudje še vedno vztrajajo pri svojih starih načinih, vi pa se sprašujete kje so tiste pričakovane poslovne izboljšave.

Dejstvo je, da se organizacije ne spremenijo zgolj zaradi vpeljanih novih sistemov, procesov ali novih organizacijskih struktur. Spremenijo se, če se ljudje prilagodijo in se spremenijo tudi sami. Šele takrat lahko organizacija pobere sadove, ki jih je obrodila sprememba.

Se pravi, da se soočamo z večjim izzivom, kot samo z vpeljavo novega sistema, procesa. Ljudem moramo pri prehodu na nov način dela pomagati in jim nuditi ustrezno podporo. Bolj, ko jim omogočimo enostavnejši prehod, prej bo celotna organizacija ali projekt uspešen.

Krivulja spremembe nam pomaga razumeti kako se ljudje v 4 glavnih fazah odzivamo na spremembe in kako lahko kot vodje na to vplivamo. V interesu nam je, da omilimo, povsem človeški, odpor do spremembe in prehod pohitrimo.

Faza 1
Ob uvedbi spremembe smo ljudje najprej šokirani in smo v zanikanju, ker se ni še nič zares zgodilo.

Faza2
Ko začnemo spremembe malo čutiti, se začnemo obnašati negativno. Tu nastopi faza, ko smo jezni ali nas je strah, kaj bo spremeba s seboj prinesla. Spremembi se začnemo upirati.
Nekateri se posledic bojimo zaman, drugi pa smo lahko upravičeno ugroženi. Posledično, če te faze ne vodimo, lahko nastopi kaos po celotni organizaciji ali projekt propade.

Dokler se ljudje upiramo spremembi, bo ta neuspešna vsaj za ljudi, ki tako reagirajo. Ta faza je stresna in neprijetna. Veliko prijetneje je, če pesimizem in odpor naredita prostor optimizmu in sprejemanju.

Zmotno je, če mislimo, da se ljudje upiramo spremembam zgolj zaradi pomanjkanja vizije, na nekatere lahko sprememba vpliva zelo realistično, česar morda kot vodje nismo predvideli.

Faza3
Tu se prenehamo oklepati tistega, kar smo igubili, spustimo in začnemo sprejemati spremembo. Začeli bomo raziskovati spremenjen način. Ugotavljali bomo kaj je dobrega in kaj slabega ter kako se moramo prilagoditi.

Faza4
V tej fazi, bomo sprememebe sprejel in se jih bomo začeli veseliti. Ponovno bomo začeli normalno funkcionirati.
Šele, ko preidemo v to fazo, se začnejo pojavljati pričakovane izboljšave.

Zdaj, ko poznamo krivuljo spremembe, lahko v posamezni fazi ukrepamo in s tem zmanjšamo negativne učinke ter pospešimo prehod. O tem si lahko preberete tukaj.



Svetovalka in coach
Tamara Ćetković

10 glavnih razlogov zakaj se upiramo spremembam - 1.del

Pri naših projektih se pogosto  srečujemo z ljudmi, ki nikakor ne morejo začeti delati po novih pristopih, četudi so s starimi načini neuspešni.
V nekaj naslednjih člankih se bom dotaknila 10 glavnih razlogov zakaj se toliko upiramo spremembam povzetih po dr. A.J.Schuler-ju.


1. Tveganje spremembe izgleda večje kot tveganje mirovanja

"Da se odločimo za neko spremembo - za premik v neznano, moramo verjeti, da nam bo to prineslo nekaj boljšega, za kar v momentu odločitve še niti nimamo dokaza. Tak premik je tvegan in ljudje se bomo zanj odločili le, če bomo resnično verjeli  oz. čutili da smo v večji nevarnosti, če se ne zganemo. 

Obvladovanje spremembe je obvladovanje tveganj. Tako da poskušajmo spraviti oceno tveganja v številke, ker v številke verjamemo in z njihovo pomočjo vklopimo racionalni um, ki pomaga čustvenemu umu (ki običajno sprejema odločitve) da se začne spoprijemati z idejo o spremembi."

Ko prodajnikom ponudimo drugačno metodo prodaje, se jo bojijo spraviti v prakso, ker se bojijo neuspehov. Še nimajo nobenega zagotovila, da bo metoda delovala, razen našega zatrjevanja. Med čem sploh tehtajo, če je njihov obstoječi način postal neuspešen in so verjetno obsojeni na propad.

2. Počutimo se povezani z ljudmi, ki jih osmišlja star način

"Smo socialna bitja, ni kaj. Radi postanemo in ostanemo povezani s tistimi, ki jih poznamo, ki so nas učili, ki so nam domači - včasih tudi na lastno škodo. Zvestoba je zagotovo pomagala našim prednikom ujeti plen in se obraniti agresorjem iz sovražnih plemen, zato je v nas zakoreninjena čustvena zvestoba. Če naročite ljudem naj delajo stvari na nov način, četudi se vam bo zdel nov način še tako racionalen, se boste zagnali proti zakoreninjeni zvestobi, ki jo posamezniki "gojijo" do učiteljev starega načina dela - in to ni nepomembno."

Časi so se spremenili in spremeniti se moramo tudi mi. To pomeni, da moramo prekiniti z  ustaljenimi načini dela, tradicijo in ljudmi, ki nas vežejo.  Seveda dobronamerno - zgodovina nam je pomagala postati to kar smo, vendar je čas za pisanje nove zgodovine. Zahvalimo se dolgoletnim mentorjem, ki so nas pripeljali do sem (lahko smo to tudi mi sami) a se ne bojmo ubrati svojo pot.

3. Nimamo vzorov za nove načine dela

"Nikoli ne podcenjujte moči učenja preko opazovanja. Če se vidite kot zastopnika sprememb, ste verjetno nekdo, ki uporablja domišljijo za ustvarjanje novih priložnosti, takih ki trenutno še ne obstajajo. No, večina ljudi ne deluje po tem principu. Krasno je biti vizionar, ampak predstaviti vizijo ni dovolj. Priključite nekaj ljudi k vaši ideji, tako da lahko vi, ali oni, demostrirate kako deluje novi način. Večina ljudi verjame v to kar vidi. Manj retorike in več prikaza lahko veliko pripomoreta k premagovanju odpora in spreminjanja mnenja pri ljudeh iz ‘To je nemogoče!’ v ‘Kako se to lahko naredi?’."

Prodajne metode, ki pokažemo našim strankam dostikrat naletijo na dvome, da so teoretične in da jim v realnem življenju ni mogoče slediti. To samo zato, ker niso "oprijemljive", na začetku, ko jih šele spoznamo. Ko pa so prodajniki enkrat prijeli bika za roge, se sprašujeo kako so lahko sploh prodajali do sedaj. Zato je pomembno, da pomagamo v praksi, da preidemo prek praga teorije v "real life."

... nadaljevanje prihodnjič


"You can't expect to meet the challenges of today with yesterday's tools and expect to be in business tomorrow."
žal neznani avtor


Tamara Ćetković,
Svetovalka in coach

Zakaj prodajni proces povozi prodajno herojstvo



Večina podjetij, ki so v zgodnjih fazah obstoja ter se bojujejo za uveljavitev in prihodke, ima dober razlog, da so hvaležni za prodajna herojstva, ki močno doprinesejo k tako pomembnihm zgodnjim naročilom in tako pomagajo obdržati podjetje na zeleni veji.

Zgodbe o teh prvih težko pridobljenih prodajnih zmagah lahko dosežejo mitične razsežnosti; postanejo lahko del samega podjetja in kot ponovno izrečene zgodbe navdihnejo tako obstoječe zaposlene kot tudi nove člane ekipe. Toda vsako podjetje pride v obdobje, ko prodajno herojstvo ni dovolj za vzdrževanje rasti podjetja.

Ko pride to obdobje in če še vedno želimo, da podjetje še naprej raste, predlagam pet razlogov, zakaj prodajni proces vedno povozi prodajna herojstva.

1: Ne morete pridobiti dovolj herojev
Na svetu preprosto ni dovolj „naravnih prodajalcev“ aka prodajnih herojev. Celo najbolj optimistični izračuni ocenjujejo, da slednji predstavljajo prb. 15% celotne prodajne populacije.

2: Ne morete »klonirati« herojev
Če ne morete zaposliti dovolj prodajnih herojev, prav tako ne morete klonirati obstoječih. Zmogljivost in težnja po prodajnih heroji se zdita kot nekaj, s čimer se prodajnik rodi. Takih pa seveda ne moreš klonirati, niti ne moreš naučiti ljudi brez takšnega daru, da prodajajo tako, kakor prodajajo prodajni heroji.

3: Prodajni heroji imajo omejen rok trajanja
Tudi najmočnejši izmed prodajnih herojev se borijo za ohranitev svoje učinkovitosti mesec za mesecev, leto za letom. Prej ali slej pa vse skupaj pride do točke, kjer intenzivnost prodajnih herojev - in njihova sposobnost dosegati čudeže v prodaji - zbledi.

4: Prodajni heroji lahko spodbujajo, vendar redko učijo 
Zaradi nagonske narave njihovega uspeha se mnogi prodajni heroji trudijo, da bi lahko razstavili njihov ključ do uspeha na preproste komponente, katere bi drugi lahko absorbirali. Zaradi tega lahko pogosto navdihujejo, vendar le redko koga zares kaj naučijo.

5: Kompleksna prodaja je ekipni šport
Obstaja tudi zadnji, in v mnogih pogledih je najbolj pomemben razlog, je počasi konec dobe prodajnih herojev. B2B nakupni proces vključuje več odločevalcev ter je bolj kompleksen kot kdajkoli prej. Osamljena dejanja prodajnega heroja enostavno niso zadostna, da bi zaključili prodajo. Zdaj, bolj kot kdajkoli prej, si moramo zapomniti dejstvo, da je prodaja ekipni šport.

Alternativa - Prodajni procesi
Rastoča podjetja ne morejo biti zgrajena samo na prodajnih herojstvih. CSO-jeva letna študija prodajnih priložnosti je pokazala, da podjetja s dobro definiranimi dinamičnih prodajnimi in marketinškimi procesi, ki odražajo najboljše prakse in ki temelji na skupinskem delu (ne pa posamična prodajna herojstva), konstantno dosegajo boljše rezultate kot njihovi tekmeci, in sicer na področju doseganja prodajnih kvot in prodajnih planov.
Razsikava SiriusDecisions je pokazalam da organizacije, katere imajo dobro usklajene prodajne in trženjske procese, v treh letih povprečno dosega jo za 24%. boljše prodajne rezultate v primerjavi z njihovo procesom-nenaklonjeno konkurenco.

Ali zaupate v junaštvo, upanje na boljše čase ali na prodajne procese?
Dokazi so torej zelo jasni - opiranje na prodajna herojstva je napačna poslovna strategija, ki jo učinkoviti prodajni procesi povozijo v zelo kratkem času.

Torej - kako dosledni, prilagodljivi in činkoviti pa so VAŠI prodajni in trženjski procesi?

Prirejeno po
http://www.inflexion-point.com/Blog/bid/57549/5-Reasons-Why-Sales-Process-Trumps-Sales-Heroics

Blaž Mertelj,
direktor


Blaž Mertelj,
direktor

Dobro zasnovana in učinkovita mednarodna prodajna funkcija - formula uspeha

Kaj imata skupnega uspeh Steklarne Hrastnik predstavljen v današnjem prispevku na Dnevniku TVS in nasvet vladi s strani g. Škrabca v Financah?

Kdor prospevka o Steklarni ni videl, naj povem, da so leto 2011 zaključili z 500 Mio€ dobička, že prvi letošnji kvartal pa končali z 600 Mio€ dobička! Medtem ko podobna proizvodna podjetja ugašajo, se Steklarna ponaša s takim uspehom. Zakaj?

Direktor pravi, da so se preprosto povsem preorientirali v trženju oz. prodaji, saj so nastopili na povsem drugih, bolj oddaljenih trgih, kjer kupcem prodajajo neposredno in tako zaslužijo več. Drzno so pogledali, komu in kje lahko prodajo za več in prodajo vzeli v svoje roke.

Tako je, v svoje roke. Ker za nekoga, ki vodi podjetje, ki pomaga slovenskim podjetjem prodreti na nove trge, je naravnost nedojemljivo, koliko slovenskih proizvodnih podjetij se s prodajo oz. trženjem ukvarjajo kot z nujnim zlom. V prodaji ne vidijo ključne poslovne funkcije, ki je glavno krmilo njihove ladje. Kaj šele, da bi vanjo investirali, jo gradili in pri tem uporabili sodobne tehnologije, ki jih pozna svetovna konkurenca. Prevladuje prepričanje, da kdor nekaj proizvaja, naj bi avtomatično to znal tudi dobro prodati in celo vzpostaviti in voditi prodajno mrežo.

Zanimivo, da je tudi vodja steklarninega sindikata zelo pohvalil sodelovanje z vodstvom :) Bravo Steklarna, čestitam!

Kaj pa nam pravi g. Škrabec? Slovenija ima konkurenčna nišna podjetja, ki lahko super rastejo! Ne potrebujemo jih veliko, saj smo majhna nacija. Podprimo njih. Naši "velikani" se namreč pasejo predvsem na lokalnem trgu, ki se krči, so pa pretogi, da bi resnično propulzivno prodrli v regiji, od njih rasti preprosto ne bo. Podjetja, kot so Bisol, Akrapovič in številna podobna, ki so medijsko manj izpostavljena, pa prav lepo lahko rastejo in se v nekaj letih lahko povečajo 10x, saj čeprav niše, so njihovi trgi dovolj veliki v globalnem pogledu.

Seveda je to drugo možno z dobro organizacijo prodajne funkcije, ki jo podjetja za slovenski trg ne potrbujejo niti poznajo. Pri teh podjetjih bomo zato opazili, da v to funkcijo vlagajo in vgrajujejo svetovna znanja in pristope.
Za izvedbo takih ukrepov za uspešen prodor na nove trge, je Atolov tim pravi partner, kontaktirajte nas.  Srečno!

Blaž Mertelj,
direktor